Nazaj

"Težava pri izgorelosti ni prekomerno delo, temveč vzrok, zakaj je prišlo do tega"

31.227 ogledov

V novi epizodi Aktivni podkasta je z nami Vida Igličar, grafična oblikovalka, ilustratorka ter avtorica knjig Vse je v redu, 100 dni za boljšo mene in Naj ti povem svojo zgodbo. Prek svojih izkušenj želi Vida pomagati drugim, ki se borijo z izzivi in stiskami, da poiščejo svojo luč na koncu tunela in stopijo na pot do boljšega življenja.

Vida je doživela že veliko življenjskih preizkušenj; zelo mlada se je soočala z medvrstniškim nasiljem, z izgubo, tesnobo in izgorelostjo. Ravno za izgorelost Vida pravi, da je to ena tistih izkušenj, ki jo je v življenju najbolj zaznamovala.

"Že od nekdaj sem imela občutek, da moram svojo vrednost dokazovati, potem pa se mi zdi, da se je v mojem življenju 'poklopilo' še nekaj drugih izkušenj, ki so mi utirale pot do izgorelosti; zgodili sta se dve nenadni izgubi bližnjih in meni je po drugi izgubi delo zelo pomagalo.

Z delom sem se zamotila, hkrati pa me je ustvarjanje usmerilo v bolj pozitivno smer, imela sem občutek, da delam nekaj dobrega. Še danes se mi zdi, da je dobro, da uživam v ustvarjanju, ampak na neki točki sem izgubila mejo. Delo je postalo utopično polnjenje neke praznine."

Vida se ob tem spominja, da se dolgo ni zavedala, kako resno je njeno stanje.

"To, da je nekaj narobe, sem se začela zavedati komaj kak teden pred bolniško. Zdaj, ko gledam za nazaj, se mi zdi, da so simptomi bili že prej in da jih je bilo kar nekaj, ampak sem vse tako 'kratkoročno' zdravila s ciljem, da lahko čimprej ponovno delam."

Prva, ki je na izgorelost namigovala, je bila njena psihoterapevtka, a se Vida ob tem spominja, da njenih besed ni jemala pretirano resno. Nekaj dni kasneje pa je doživela intenziven panični napad, ki je tudi privedel do velikega padca energije. Po omenjenem dogodku je prišlo do diagnoze iz strani osebne zdravnice in pričetka bolniškega staleža.

"Bilo mi je težko. Nekako še nisem bila sprijaznjena s tem, da gre resnično za izgorelost. Bila sem stara 26 let, zdelo se mi je, da sem premlada, da bi se mi kaj takega lahko zgodilo. Bilo me je tudi strah; kaj pomeni ta bolniška? Kaj naj zdaj počnem? Kako naj se tega lotim? Kaj si bodo mislili drugi?"

Ne glede na vse dvome in pomisleke, se je Vida se usmerila proti spremembi. Odkrivala je, zakaj je nagnjena k pretiranemu delu, kako bi se lahko prej ustavila in kako se lahko bolje poveže s svojim telesom. V tem času je prišla do številnih pomembnih spoznanj in se iztrgala iz krempljev izgorelosti.

V pogovoru nam Vida pove, kako je potekalo njeno okrevanje, kakšno vlogo je pri tem igralo gibanje, kako za svoje duševno zdravje skrbi danes ter še veliko več.

Najnovejše o Aktivni podkasti