Nazaj

Maša Kagao Knez o rasizmu in plesu; kako je biti temnopolta Slovenka

Pogovor o afriškem in sodobnem plesu ter o rasizmu, ksenofobiji, predsodkih in nestrpnosti. Kako je biti Slovenka temnejše polti z gostimi, temnimi, skodranimi lasmi? O opazkah, neumnih vprašanjih, neprimernih dotikih in odraščanju v sredini, kjer si vedno vidno drugačen. Pretemen. In še o poti v Burkino Faso, kjer je spoznala drugi del družine. Tudi tam je bila tujka. Presvetla.

Maša Kagao Knez (1978) je plesalka, koreografinja, plesna pedagoginja in gledališka ustvarjalka. S plesom je odraščala ob ustvarjalnosti svoje mame, plesalke in koreografinje Jasne Knez. Izobraževala se je na šoli za tradicionalne in sodobne afriške plese v Parizu, diplomirala na Akademiji za ples v Ljubljani in magistrirala na AGRFT (smer umetnost giba).

Dobri dve desetletji ustvarja avtorske predstave ter sodeluje s številnimi gledališči in avtorji. V zadnjih letih je stalna sodelavka režiserke Ivane Djilas. Delovala je v kulturno-umetniškem društvu Baobab, s katerim je soustvarjala mednarodni festival afriške kulture Baofest.

Od leta 2015 je umetniška direktorica zavoda za kulturne dejavnosti Studio 25, v katerem poučuje sodobni ples in afriške plese. Ker je temnopolta, četudi hči slovenske matere, rojena in živeča v Sloveniji, se vse življenje sooča s predsodki, stereotipi in rasizmom. Te tematike se je lotila tudi v svoji letošnji zadnji plesni predstavi Črna koža, bele maske, ki je bila premierno uprizorjena v novomeškem Anton Podbevšek Teatru. A nisva začeli s koncem, temveč sva se najprej odpravili k začetkom, v otroštvo.