Nazaj

Jani Brajkovič iskreno o zlorabi športa in bulimiji

38.687 ogledov

"Če ne bi našel kolesarstva, sem stoodstotno prepričan, da bi bil odvisen od trdih drog," je iskreno priznal naš izjemno uspešen bivši vrhunski športnik. Prisluhnite njegovi zgodbi, ki jo je podelil z nami v Sensa podkastu. 

Jani Brajkovič je nekdanji vrhunski kolesar. Leta 2004 je postal prvi slovenski svetovni prvak v kolesarstvu. Njegovi največji uspehi so bili zmaga na veliki enotedenski etapni dirki Po Dofineji, dobil je dirko po Sloveniji (2012), bil je dvakratni državni prvak v kronometru... 

V Sensa podkastu, ki ga vodi Ana Vehovar, je spregovoril o tem, kako je zlorabljal šport in bil od njega odvisen. 17 let se je boril tudi z bulimijo. Argumentiral je tudi izjavo, zakaj mora biti športnik za vrhunske uspehe vrhunsko travmatiziran.

Jani Brajkovič je med drugim povedal:

"Če ne bi našel kolesarstva, sem stoodstotno prepričan, da bi bil odvisen od trdih drog. Rezulat je isti, samo da pri odvisnosti od drog vidimo končni rezultat prej. Tako pa sem se kronično izčrpaval s kolesom. Skozi kolesarstvo sem izražal sovraštvo do okolja, v katerem sem odraščal, do ljudi, ki so me dajali v nemoč. Ko sem bil šest ur na kolesu, pa sem prišel domov izčrpan, otopel, prazen, brez čustev... Problem je predvsem v tem, da ne znamo s čustvi urejati sebe in okolja, ker se nismo tega nikjer naučili. 

Hkrati sem imel še bulimijo od konca leta 2004 in to je bil problem, ki sega zelo globoko, ker pa nisem poznal razlogov, zakaj jo imam, je tudi 17 let nisem rešil. 

Ko imaš prehransko motnjo, je celo tvoje življenje organizirano okoli hrane. Vse ostalo postane nepomembno; družina, prijatelji... Človek se popolnoma izolira od okolja in ostane sam v trenutku, ko bi najbolj potreboval pomoč drugih. Takrat, ko najbolj potrebuješ pomoč drugih, pa te je najbolj sram prostiti za pomoč. 

Rezultat kronične dolgoročne bulimije namreč vodi v smrt. Enako kot odvisnost od heroina, kokaina, spolnosti, alkohola... Kakršnakoli odvisnost vodi v propad.

Če ne bi pustil športa, bi šport pustil mene in na koncu bi me ubil, ker ga nisem uporabljal, ampak sem ga zlorabljal. Uporaba in zloraba pa sta dva zelo različna pojma. Trenutno še vedno uporabljam šport, zelo rad grem na kolo zato, da se gibljem, ohranjam zdravje, se družim s kolegi, se smejim in uživam v vožnji s kolesom, ne pa zato, da se izčrpavam."

V podkastu najdete odgovore na vprašanja:

  • Kaj bi bilo drugače, če bi bil zasvojen z alkoholom in ne s kolesom?
  • Kakšna je povezava med travmo in vrhunskim uspehom?
  • Kako je po 17 letih uredil bulimijo?
  • Kako pogosta je bulimija v kolesarstvu? 
  • Zakaj je pustil profesionalni šport?
  • Kako se je počutil, če nekaj dni ni šel na kolo?
  • Katero čustvo je neučinkovito izražal skozi kolesarjenje?
  • Ali je mogoče, da ima vrhunski športnik dober stik s telesom?
  • Leta 2018 je bil suspendiran zaradi dopinga, kako razume ta dogodek danes?
  • Kako se je spremenil njegov partnerski odnos, ko je spremenil svoj odnos do kolesa?
  • Kako je skozi kolesarstvo ponovil družinsko tradicijo odsotnega očeta?
  • Kaj zanj pomeni biti vedno bolj v moški vlogi?
  • Kaj bi svetoval staršem, ki si želijo, da bi njihovi otroci postali dobri športniki?
  • Kaj zanj pomeni slogan: zdrav duh v zdravem telesu?