Društvo oblikovalcev Slovenije je podelilo nagrade

Priznanje častni član

Ivo Boscarol

Razumevanje besede oblikovanje v slovenskem jeziku ni enoznačno. Le malo ljudi jo razume v pravem duhu tuje besede »design«. Design pomeni načrtovalski proces. Temu ni cilj le všečna oblika, temveč gre za vrsto zelo povezanih ustvarjalnih procesov, ki temeljijo predvsem na razvojnem zbliževanju različnih področij, dejanj in ambicij za skupni cilj. Večinoma slednje na koncu razumemo kot produkt – izdelek. 
Ivo Boscarol je predvsem podjetnik, hkrati pa je designer v najbolj kompleksnem pomenu tega izraza. Sreča je, da je kot podjetnik Ivo sam sebi designerju Ivotu naročnik in zato so lahko odločitve kristalno jasne in predvsem izjemno hitre. Avion ni otroška gugalnica je obsežen sklop različnih sestavin, ki se združujejo v zanesljivo delujočo prevozno napravo. Ta seveda ima svojo obliko, ki sledi številnim zahtevam in vendar je. Morda je lepota izdelkov ravno v uspešnem združevanju ambicij in vizionarskih idej Iva Boscarola z kompleksnim inovacijskim pristopom in obenem razumevanjem okolja, trga, atmosfere zgoraj in atmosfere na tleh. 
Dejstvo, da je Ivo nedavno prepustil obsežen del svojega podjetja in z njim tudi doseženih znanj drugim, kaže le, da je v treh desetletjih nenehnega inoviranja daleč presegel naše okolje. Od nekdajega izdelovalca priponk se je povzpel v sam vrh svetovnega letalstva. Predvidevamo, da Slovenija ne bo še prav kmalu imela lastnih vesoljskih plovil ali morda komunikacijskih satelitov, a zdi se, da kaj takega od Iva Boscarola ne bi bilo posebno presenečenje. Je predvsem podjetnik, a z globokim razumevanjem oblikovalske stroke in hkrati s svojimi dejanji dviguje samozavest številnih Slovencev - vedno višje in nad oblake, zato mu komisija Društva oblikovalcev Slovenije podeljuje častno članstvo.

Oblikovalski dosežek

Irena Gubanc, Mateja Škofič, Teja Jalovec
SLOVENSKI ŠOLSKI MUZEJ
Prenova stalne zbirke
Prenova stalne razstave je poleg arhitekturne predelave narekovala tudi prenovo oblikovne podobe, preoblikovanje muzejskega logotipa in znaka, oblikovanje razstavnega logotipa in drugih spremljevalnih materialov. Arhitekturno prenovo je narekoval ozek dolg hodnik, na katerem je arhitekturni biro zasnoval dolgo 
"omaro znanja", ki dobro izkorišča sicer omejen prostor. Omara je zasnovana kot črna tabla za pisanje, na katero je položeno kot kreda svetlo besedilo. Ob raziskovanju omare v različnih barvnih odtenkih zasijejo predali, lopute in vitrine, kjer se razkriva bogata vsebina. Razstavni prostor obsega še s sobo z ambienti učilnic in maketami šol. Muzejski logotip z domiselno minimalistično intervencijo črke "m" asociira na tri vsebinske atribute: M kot muzej, konico nalivnega peresa in knjigo. Povezovalna nit podobe je “neskončna črta”, ki se vije izpod muzejskega peresa in izrisuje motive, lahko pa se v besedilu pojavi kot rokopis. Razstavo opremljata dva stila ilustracij, ki nagovarjata splošno in (naj)mlajšo javnost. Najmlajše nagovarjajo 
maskote Ana, Blaž in sovica Zofi, ki se skozi obdobja preoblačijo v značilnosti časa in ga tako še bolj predstavijo. Za promocijo razstave je bil ustvarjen triptih plakatov, ki z digitalno nadgradnjo obogatene resničnosti (AR) preko mobilne aplikacije na inovativen način nagovarja publiko. Razstava je oblikovno bogata in inovativna. Ustvarjalcem je kljub količini in kompleknosti vsebine uspelo razstavo vizualno razbremeniti na način večnivojskega podajanja gradiva. V obiskovalcu ustvarijo željo po odkrivanju vsebin, ki so skrite v predalih in loputah. Barvitost ob odpiranju, ki zasijo ob odpiranju, podkrepi moment presenečenja in šolskim obiskovalcem nudi dodatno pomnenje vsebine na obdobje.

Oblikovalski dosežek

Jana Kumberger
ČRNA SKRINJICA
Celostna grafična zasnova, oblikovanje in prelom
Projekt Črna skrinjica zajema celostno grafično zasnovo in oblikovanje zbirke knjig, poezij, ki odpirajo vrata avtorjem, ki jih etablirane založbe ne vidijo ali ne opazijo. Projekt podpira izvirnost, divjost, svežino in svobodo v izražanju, tako v jeziku in vsebini, kot tudi v likovnem izrazu ter na ta način daje glas in prostor drugačnosti. 
Podoba zbirke lovi ravnotežje med majhno črno škatlico in črno skrinjico, ki je vir podatkov ob letalskih in drugih nesrečah. Tako je zasnovan tudi logotip zbirke, kjer avtorica na domiselen način uporabi tipografijo kot črepinje, razbitine, ki ležijo ob znaku. Logotip se lahko prilagodi na način, da naslov zbirke zamenja ime in priimek avtorja. Koherentno zasnovano zbirko povezujejo elegantne črne mat naslovnice, različni motivi v parcialnem laku pa poskrbijo za zunanji vsebinski pečat vsake posamezne knjige. V likovnem izrazu zbirke se kaže avtoričina senzibilnost in spoštovanje do vsebine knjig. Skrbna raba tipografije, črno-bela barvna shema z oranžnimi poudarki, natančno umeščeni motivi v notranjosti in dober občutek za končno dodelavo … vsi elementi so premišljeni tako, da podpirajo vsebino in jo vizualno bogatijo. Zbirka je oblikovana s prefinjenim čutom za estetiko, odražata jo vizualna dovršenost in drzna sofisticiranost tako v sami grafični zasnovi kot tudi v dejanski izvedbi, zato si tako oblikovanje vsekakor zasluži pohvalo.

Oblikovalski dosežek 

Mateja Panter
HIŠA 1797, prenova ambientov 225 let stare domačije
V sodobnem času, ko vsak dan bolj nekritično drvimo v nepoznano prihodnost, je pogled v našo preteklost še toliko pomembnejši, saj nam daje varen okvir in orientir za nadaljnje kreativno ustvarjanje. Prenova Hiše 1797 in njene holtikulturne okolice arhitektke ter oblikovalke Mateje Panter je zgleden, edukativen primer kvalitetnega in inovativnega preoblikovanja naše arhitekturne dediščine. Pripovedi, ki jih objekt in njegova okolica prostorsko izpričujeta, je oblikovalka ohranila in sodobno dopolnila z mehkejšimi, funkcionalno subtilnejšimi ter neagresivnimi prenovitvenimi posegi. Razmislek avtorice prenove presega obče razumevanje arhitekture in dojema nalogo izrazito večplastno. Načrtovalski proces je splet številnih komponent, kjer se prepletajo elementi ohranjene arhitekture in nekdanje opreme, vsebin s sodobnimi potezami, ki zaokrožujejo številne motive ter zgodbe nekdanjih prebivalcev. Design v pravem pomenu Hišo 1797 postavlja in spreminja v kompleksno scenografijo, ki pa prestopa meje likovnega ustvarjanja v polje dogajanja – režije. Novo življenje hiše postane oder, kjer gre za prepletanje številnih preteklih , današnjih in prihodnjih življenj. Radosten, liričen in igriv ambient s pestro paleto vizuelnih akcentov, duhovitih detajlov, izčiščenih kompozicij materialov, barv, tekstur in svetlobe, ki obiskovalca tiho in diskretno poučujejo kako spoštljivo ter premišljeno pristopati k preurejanju naše občutljive vernakularne arhitekture.

Priznanje oblikovalski dosežek za leto 2022

OLOOP
SELFIE
Večplastno zasnovan ter vsebinsko in vizualno prepričljiv projekt Selfie nas  nagovarja na več nivojih. V ozadju nekoliko pretresljiva vsebina nas preko različnih medijev sooča z aktualnimi družbenimi problematikami, tekstilni material pa nastopa kot zatočišče, polje oddiha, umiritve in stika z lastno notranjo močjo. Ena bistvenih kvalitet projekta je prav v razkrivanju pomena samega procesa oblikovanja in njegovih večinoma prezrtih momentov, ki med drugim spodbujajo pripadnost, povezovanje in sodelovanje. V projektu se pretresljivost in čustvena intenzivnost združita s pomirjujočo estetiko tekstilnih ročnih tehnik. Slednje na eni strani učinkujejo zdravilno in očiščujoče, istočasno pa ustvarijo tudi vizualno zanimiv izdelek z refleksivno vsebino, ki zrcali psihološke elemente avtorja portreta, nudi ogledalo opazovalcu ter predstavlja protiutež novodobnim hitrim fotografijam – selfijem. Z izjemno pripovedno močjo in pronicljivimi vsebinskimi sporočili je projekt Selfie pomemben kamen v mozaiku, s katerim skupina Oloop tlakuje pot k bolj trajnostnemu družbenemu ustroju ter hkrati plemenitenju področja tekstilne ustvarjalnosti v našem prostoru.

Oblikovalski dosežek

Sanja Jurca Avci
ZA DEVETIMI GORAMI
Začasna razstava
Projekt Za devetimi gorami je začasna razstava, ki je dvorano Kazemate na Ljubljanskem gradu spremenila v čarobno pokrajino slovenskih ljudskih pravljic. Šest pravljic je predstavljeno v ločenih osvetljenih omarah. Nad njimi se iz višine spuščajo različno zasukane rese, ki so od zgoraj osvetljene na način, da se svetloba razteza preko dolžine res. Tako nastalo svetlobno telo se vpenja v nebo dvorane, jo na novo definira in na prvi pogled majhen prostor kamnite dvorane zaživi v vsej svoji pravljičnosti. Osvetljene omare imajo na sprednji strani preko cele površine podosvetljene ilustracije, ki jih poznamo iz knjižnih izdaj, na drugi strani omare pa so police, vitrine in predali, ki nosijo vsebino o pripovedništvu, zapisovanju in ilustriranju pravljic, ter njihovih knjižnih izdajah in gledališkem uprizarjanju. Način postavitve samostojnih prostostoječih omar omogoča, da ima vsaka pravljica svoj intimni prostor, ki obiskovalca povabi v čarobni svet pravljičarstva. Piko na i razstavi dodajo elementi interaktivnosti in detajli iz pravljic - barvita dnevna soba Botrice lisičice in lonček Mojce Pokraculje v katerega obiskovalec lahko vstopi in še bolj doživi pravljičnost. Razstava je narejena z veliko mero senzibilitete do slikovnega in materialnega gradiva ter spoštovanja do pomembnosti in vrednosti slovenskega ljudskega pripovedništva. Avtorjema je uspelo pričarati nadvse pravljično vzdušje, za otroke in odrale, kar je vsekakor poklon slovenskim ljudskim pravljicam.

Oblikovalski presežek

Andrej Milovanovič
HOSTEL, sestavljivi bivalni moduli
Hostel v Muzeju kranjske čebele v Višnji Gori predstavlja inovativno rešitev bivanja, ki asociira na čebelje satje. Šesterokotni moduli različnih dimenzij in namenov uporabe (bivalni del, kuhinja, sanitarije) so izdelani iz smrekovega lesa. Sestavljajo se v dinamične poljubne kompozicije, do zgornjih enot vodijo stopnice. Sistem satovja je dovršeno izdelan in že na prvi pogled privlačen za obiskovalce muzeja, ki lahko izkusijo prenočevanje v satovju. Projekt kaže povsem nov inovativen pristop obravnave javnega prostora, ki se kljub svoji dovršenosti podstavlja v razmislek prihodnosti – predvsem kot pobuda za razmislek na strani investitorjev, ki vsevprek prisegajo na že videne rešitve. Komisija je ugotovila, da način uporabe lesa pomeni dodano vrednost in upa, da se bodo takšni leseni moduli aplicirali tudi drugod.

Priznanje za življenjsko delo 

Igor Rosa
Prisotnost oblikovalcev v slovenski stvarnosti je od nekdaj svojevrstna zanka – uganka. Kadar gre vse lepo in prav, kadar se cedita med in mleko, takrat se nihče ne vpraša kdo stoji zadaj in kako je do tega sploh prišlo. Igor Rosa je svojevrsten simbol slovenskega designa. V času nastajanja slovenskega gospodarskega čudeža je bil človek iz ozadja, a v prvi liniji uspehov. Morda sreča, da se je tedaj srečno zložilo konstruktersko znanje v najverjetneje celo najboljši mali bencinski motor na svetu, ta pa je seveda potreboval številnim ljudem privlačno okolje za svojo vlogo. Oblika naj bi odražala karakter izdelka, in to je Igorju uspevalo v več primerih. Podjetje Tomos je uspešno prodajalo male motocikle širom po svetu in brez pravega designa bi bilo to nemogoče. Igor Rosa je ustvaril več malih motociklov – mopedov, od katerih je bil najverjetneje najprepoznavnejši ATX 50 CROSS. Ta je postal simbol, pojem in velika želja skoraj vsakega mulca, ki si je pod seboj želel prevozno sredstvo. Ne le ta izdelek. Igorjeve reštitve obsegajo marsikaj. Od mopedov do minibusa, opreme reševalnih vozil, alpinistične opreme in elektronskih naprav za nadzor TV občinstva. Pečat, ki ga je Igor ustvaril v svojem dolgoletnem delovanju je neizbrisen kljub dejstvu, da tovarne mopedov že leta ni več in tudi tovarne malih turističnih avtobusov že davno ne. Morda vendarle še kaj kje proizvajajo, bolj verjetno pa se nam zdi, da že desetletja obstaja dolga vrsta sledilcev, ki so na Igorjevih potezah zgradili svoj današnji novi svet.